slo m   eng m
search
p.p. 1628, 1001 Ljubljana
051 813 633 | 031 510 898
  • Misel 1

    Without translation, I would be limited to the borders of my own country.

    Italo Calvino

  • Misel 2

    El original no es fiel a la traducción.

    Jorge Luis Borges

  • Misel 4

    Prevajanje je tudi neke vrste darežljivost do soljudi.

    Aleš Berger

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je v sodbi z dne 28. 8. 2018, VIZGIRDA proti SLOVENIJI, v primeru Litovca Danasa Vizgirde, ki je bil na kranjskem okrožnem sodišču zaradi sodelovanja v oboroženem in nasilnem ropu poslovalnice Gorenjske banke v Radovljici leta 2002 obsojen na osem let in štiri mesece zapora, razsodilo, da je Slovenija kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker je omenjenemu litovskemu državljanu zagotovila tolmačenje v ruski in ne litovski jezik. Slovenija je, tako sodba, s tem kršila pravico obtoženega do pravičnega sojenja.


V kazenskem postopku je sodišče D. Vizgirdi zagotovilo sodnega tolmača za ruski jezik in obtoženi temu ni nasprotoval. V ruščini se je sporazumeval tudi s svojim zagovornikom, dobil ruski prevod izjav prič in se v tem jeziku med sojenjem ves čas zagovarjal. Obsojen je bil že na prvi stopnji julija 2002, višje sodišče je njegovo pritožbo iz l. 2003 zavrnilo in sodbo potrdilo, nato pa je Litovec na vrhovno sodišče poslal zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da ruščine ne razume dovolj dobro in da zato sojenje ni bilo pošteno. Vrhovni sodniki so njegovo zahtevo zavrnili kot neutemeljeno, saj na sojenju ni zahteval drugega tolmača, prav tako je bil poučen o svojih pravicah. Vizgirda je sicer v pritožbi zatrjeval, da je na sojenju omenil slabo razumevanje ruščine, vendar naknadni vpogled v zapisnik ni izkazoval, da bi bodisi obtoženi bodisi njegov zagovornik zahtevala tolmača za litovski jezik. Vrhovni sodniki so poleg tega poudarili, da pravica uporabe svojega jezika ne pomeni obveznosti prevajanja v materni jezik, temveč le v jezik, ki ga obdolženi razume. Zato so vrhovni sodniki njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti leta 2006 zavrnili.
Sledila je pritožba na ustavno sodišče, ki je njegovo ustavno pritožbo leta 2008 prav tako zavrnilo. Nato se je Vizgirda pritožil še na ESČP. Senat ESČP je s petimi glasovi proti dvema sklenil, da je bila Litovcu kršena pravica do poštenega sojenja, ker ni imel ustreznega tolmača in zato tudi ni bil pravilno obveščen o vsebini obtožbe. Senat ESČP je dejstvo, da se obtoženi med postopkom ni pritožil ali izrazil želje po zamenjavi tolmača, pripisalo prav njegovemu slabšemu zanju ruščine. Čeprav tega ni zahteval niti njegov zagovornik, je senat ESČP presodil, da slovensko sodišče ni preverilo, ali obtoženi dovolj dobro razume ruski jezik, hkrati se tudi ni obrnilo na najbližje veleposlaništvo Litve, ki bi sodišču lahko pomagalo pri zagotovitvi tolmača za litovski jezik.
Slovenski član senata Marko Bošnjak in njegova avstrijska kolegica se z večino nista strinjala in sta izdala ločeno mnenje, v katerem sta odločitve slovenskih sodišč ocenila kot pravilne. Po njunem mnenju več dogodkov s sojenja kaže, da je bilo Vizgirdovo razumevanje ruščine zadostno za zagotovitev poštenega sojenja. Vendar sta bila preglasovana in senat ESČP je Litovcu prisodil 6400 evrov odškodnine ter povrnitev stroškov v višini 2500 evrov. To je precej manj, kot si je litovski ropar obetal, saj je od Slovenije zahteval 46.840 evrov odškodnine in 6250 evrov stroškov.
Ugotovitve ESČP:
ESČP je glede dopustnosti pritožbe ugotovilo, da pritožba v smislu alineje a) tretjega odstavka 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ni bila očitno neutemeljena in ni bil ugotovljen noben drug razlog za razglasitev njene nedopustnosti.
Pisne pripombe v tej zadevi je poleg pritožnika in vlade RS podala tudi nevladna organizacija Fair Trials International. Fair Trials International je opozorila na pomembno vprašanje ustreznega tolmačenja in na dejstvo, da se mora v primeru, ko jezik tolmačenja ni materni jezik obtoženca ampak tretji jezik, sprožiti odgovornost državnih organov za ustrezni preizkus, ali obtoženec sploh ima zadostno znanje tretjega jezika. Če država nima mehanizmov za prepoznavanje potreb po tolmačenju, ki bi bili vgrajeni v postopke, to po mnenju te nevladne organizacije že pomeni kršitev 6. člena Konvencije.
Glede na to, da 6. člen Konvencije ne zahteva, da obtoženec nujno sledi postopku v svojem maternem jeziku, je senat ESČP preučeval glavno vprašanje, in sicer, ali je bilo obtožencu zagotovljeno tolmačenje v jeziku, ki ga je dovolj dobro obvladal za svoj zagovor, in če ne, ali je to spodkopalo poštenost sojenja v celoti.
Senat ESČP v zapisnikih preiskave in prepisih podrobnih zaslišanj ni našel nobene navedbe o tem, da bi bil obtoženec kdaj vprašan, ali dovolj dobro razume tolmačenje in pisni prevod v ruskem jeziku, da bi se učinkovito zagovarjal v tem jeziku. Iz spisa tudi izhaja, da obtoženi niti ni bil obveščen o svoji pravici do tolmačenja v maternem jeziku oziroma jeziku, ki ga dobro razume. Slovenska vlada za to napako ni dala utemeljenega opravičila.
Senat ESČP je zavrnil predpostavko slovenskih organov o obtoženčevem znanju ruskega jezika na podlagi njegovega litovskega državljanstva kot tudi argumente, da se v Litvi uporablja ruski jezik. Točnost teh navedb ni bila na noben način dokazana. Senat je tudi navedel, da slovenski organi niso dali kakšne druge razlage, zakaj so imenovali tolmača za ruski jezik. Senat je zato ugotovil, da slovenski organi niso izrecno preverili obtoženčevih jezikovnih sposobnosti v ruskem jeziku. Izostanek takšnega preverjanja pa je pomemben element pri ugotavljanju učinkovitega varstva pravic po 6. členu Konvencije.
Senat ESČP v zaključku trdi, da v tej zadevi ni bilo ugotovljeno, da bi obtoženec prejel ustrezno jezikovno pomoč, ki bi mu omogočila, da bi lahko dejavno sodeloval v postopku proti njemu. Po mnenju senata to zadošča, da se sojenje kot celota šteje za nepošteno.

Polnopravni član združenja

eulita

Članske strani

Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije

Dalmatinova 2

1000 Ljubljana

051 813 633

031 510 898

Osnovni podatki

  • davčna številka: 42621526
  • matična številka: 4067983000
  • transakcijski račun, odprt pri Banki Koper:
    SI56 1010 0005 3561 455
  • BIC/SWIFT koda banke: BAKOSI2X
  • Splošni pogoji poslovanja