slo m   eng m
search
p.p. 1628, 1001 Ljubljana
051 813 633 | 051 814 034
  • Misel 1

    Without translation, I would be limited to the borders of my own country.

    Italo Calvino

  • Misel 2

    El original no es fiel a la traducción.

    Jorge Luis Borges

Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije

KODEKS PREVAJALSKE ETIKE, ki ga je sprejel ustanovni zbor Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije dne 1. 7. 2014, povzema vse glavne določbe dokumenta Listina prevajalca (Translator's Charter) Mednarodnega združenja prevajalcev (FIT). Listina je bila prvič potrjena na kongresu FIT leta 1963 v Dubrovniku, dopolnjena različica pa leta 1994 na kongresu v Oslu. Društvo se s sprejetjem tega kodeksa v imenu vseh svojih članov zavezuje k spoštovanju mednarodno uveljavljenih norm prevajalske etike ter uveljavljanju pravic prevajalcev, ki izhajajo iz tega dokumenta.

KODEKS PREVAJALSKE ETIKE

Mednarodno združenje prevajalcev ugotavlja,

  • da se je prevajanje dandanes povsod v svetu uveljavilo kot stalna, splošno razširjena in potrebna dejavnost, ki različnim narodom omogoča sporazumevanje, sodelovanje in izmenjavo na področju znanosti, umetnosti in gospodarstva ter tako bogati njihovo življenje in prispeva k boljšemu razumevanju med ljudmi;
  • da je treba prevajanje obravnavati kot jasno določen in avtonomen poklic, ne glede na različne okoliščine, v katerih se ta dejavnost opravlja;

ter zato želi s sprejetjem uradnega dokumenta določiti nekatera splošna načela, ki so s prevajalskim poklicem neločljivo povezana, zlasti z namenom, da se

  • poudari družbena vloga prevajanja,
  • opredelijo pravice in dolžnosti prevajalcev,
  • določi osnova kodeksa prevajalske etike,
  • izboljšajo ekonomski in socialni pogoji, v katerih prevajalec opravlja svojo dejavnost,
  • s priporočili za določen način ravnanja prevajalcev in njihovih strokovnih organizacij prispeva k uveljavitvi prevajalstva kot jasno določenega in avtonomnega poklica;

ter zato objavlja besedilo listine, ki naj bo vodilo pri opravljanju prevajalskega poklica.

I. poglavje

SPLOŠNE OBVEZNOSTI PREVAJALCA

    1. Prevajanje kot intelektualna dejavnost, katere namen je prenašanje književnih, znanstvenih in tehniških besedil iz enega jezika v drugega,  nalaga tistemu, ki se ukvarja s to dejavnostjo, določene obveznosti, ki izhajajo iz same narave dela.
    2. Prevod je vselej izključna odgovornost prevajalca ne glede na obliko pogodbenega odnosa, ki ga veže z uporabnikom/naročnikom prevoda.
    3. Prevajalec mora zavrniti razlago besedila, s katero ne soglaša ali je v nasprotju z njegovimi poklicnimi načeli.
    4. Vsak prevod mora biti po vsebini in obliki zvest in točen glede na izvirnik, kar je za prevajalca moralno in pravno zavezujoče.
    5. Zvestega prevoda ne gre enačiti z dobesednim prevodom; zvestoba pri prevajanju ne izključuje prilagajanja, ki je potrebno, da besedilo ohrani izvirno sporočilnost, ton in globlji pomen tudi v drugem jeziku in drugem kulturnem okolju.
    6. Prevajalec mora dobro poznati jezik, iz katerega prevaja, zlasti pa mora obvladati jezik, v katerega prevaja.
    7. Prav tako mora imeti široko splošno izobrazbo in mora dovolj dobro poznati področje, s katerega je besedilo, ki ga prevaja; prevajalec naj se ne loteva prevodov s področij, ki jih ne obvlada.
    8. Prevajalec se mora pri opravljanju svoje dejavnosti izogibati nelojalni konkurenci in si mora predvsem prizadevati za pravično plačilo za opravljeno delo in ne pristajati na ceno, ki bi bila bistveno nižja od priporočene ali z zakonom določene minimalne tarife.
    9. Na splošno velja, da ne sme ponujati ali sprejeti dela pod pogoji, ki bi bili poniževalni zanj osebno ali bi pomenili razvrednotenje prevajalskega poklica.
    10. Prevajalec mora spoštovati legitimne (pravno utemeljene) interese naročnika in mora kot poklicno skrivnost varovati vse informacije in podatke, ki so mu bili zaupani skupaj z izvirnikom za prevod.
    11. Kot „sekundarni“ avtor mora prevajalec sprejeti določene posebne obveznosti z ozirom na avtorja izvirnega besedila.
    12. Prevajalec mora od avtorja izvirnega besedila oziroma uporabnika pridobiti odobritev za prevod dela in mora spoštovati vse druge pravice, ki pripadajo avtorju.

II. poglavje

PRAVICE PREVAJALCA

    1. Vsak prevajalec v zvezi z opravljenim prevodom uživa pravice, ki jih država, kjer opravlja svojo dejavnost, priznava tudi drugim kulturnim delavcem.
    2. Prevod kot intelektualna stvaritev uživa pravno zaščito, ki pripada tovrstnim delom.
    3. Prevajalec je torej imetnik avtorskih pravic za svoj prevod in ima zato enake privilegije kot avtor izvirnega dela.
    4. Prevajalec tako uživa vse moralne nasledstvene pravice, ki izhajajo iz njegovega avtorstva.
    5. Zato se prevajalcu za časa njegovega življenja priznava pravica do uveljavljanja avtorstva za njegove prevode, iz česar med drugim sledi, da
      1. mora ob vsaki javni uporabi njegovega prevoda biti ime prevajalca jasno in nedvoumno navedeno;
      2. ima pravico nasprotovati vsakemu potvarjanju, preoblikovanju ali drugačni spremembi svojega prevoda;
      3. založniki in drugi uporabniki brez prevajalčevega predhodnega soglasja prevoda ne smejo spreminjati;
      4. ima prevajalec pravico prepovedati vsako protipravno uporabo svojega prevoda;
    6. Prevajalec ima nadalje izključno pravico dovoliti objavo, predstavitev, predvajanje, ponovni prevod, priredbo, spremembo ali drugačno obdelavo svojega prevoda in ima, na splošno, pravico uporabljati svoj prevod v kakršnikoli obliki.
    7. Za vsako javno uporabo svojega prevoda je prevajalec upravičen do plačila po ceni, ki jo določa pogodba ali zakon.

III. poglavje

EKONOMSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ PREVAJALCA

    1. Prevajalcu morajo biti zagotovljene življenjske razmere, ki mu omogočajo, da učinkovito in dostojanstveno opravlja svojo družbeno pomembno dejavnost.
    2. Prevajalec mora biti soudeležen pri uživanju rezultatov svojega dela in biti predvsem upravičen do plačila v sorazmerju s prihodkom od prevoda, ki ga je opravil.
    3. Upoštevati je treba, da je prevod lahko tudi plod dela po naročilu, ki prevajalcu daje pravico do plačila neodvisno od prihodka, ustvarjenega s prevodom.
    4. Prevajalski poklic mora biti v vsaki državi zaščiten s kolektivnimi sporazumi, standardiziranimi pogodbami in podobnimi pravnimi instrumenti na enak način, kot so v tej državi zaščiteni drugih poklici.
    5. Vsaka država mora prevajalcem zagotavljati ugodnosti, ki so jih deležni intelektualni delavci, še zlasti vse oblike socialnega zavarovanja, kot so pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dajatve za brezposelnost in družinski dodatki.

IV. poglavje

DRUŠTVA IN SINDIKATI PREVAJALCEV

    1. Prevajalci imajo enako kot predstavniki drugih poklicev pravico ustanavljati strokovna društva in sindikate.
    2. Poleg varovanja moralnih in materialnih interesov prevajalcev je naloga teh organizacij, da skrbijo za dvig kakovosti prevodov in obravnavajo še vsa druga vprašanja, povezana s prevajanjem.
    3. Vplivajo na organe oblasti v času priprave ali uvedbe zakonodaje ali predpisov, ki zadevajo prevajalski poklic.
    4. Prizadevajo si vzdrževati stalne odnose z organizacijami, ki so uporabnice prevodov (založniške hiše, industrijska in trgovska podjetja, predstavniki javnega življenja in zasebniki, tisk itd.), zaradi proučevanja in reševanja njihovih skupnih problemov.
    5. V skrbi za kakovost prevedenih del v svoji državi so v nenehnem stiku s kulturnimi organizacijami, društvi avtorjev, nacionalnimi sekcijami Pen kluba, literarnimi kritiki, združenji znanstvenikov in raziskovalcev, univerzami in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami.
    6. Delujejo kot razsodniki in strokovnjaki-izvedenci v vseh sporih med prevajalci in uporabniki prevodov.
    7. Imajo pravico dajati mnenje o usposabljanju in zaposlovanju prevajalcev ter sodelovati s specializiranimi organizacijami in univerzami za dosego teh ciljev.
    8. Zbirajo informacije iz različnih virov, zanimive za prevajalski poklic, in jih dajejo na voljo prevajalcem v obliki knjižničnega gradiva, spisov, revij in časopisov, v ta namen ustanavljajo teoretične in praktične informacijske službe ter organizirajo seminarje in srečanja.

Ustanovni zbor Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije

V Ljubljani, 1. julija 2014

Polnopravni član združenja

eulita

Članske strani

Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije

Dalmatinova 2

1000 Ljubljana

051 813 633

051 814 034

Osnovni podatki

  • davčna številka: 42621526
  • matična številka: 4067983000
  • transakcijski račun, odprt pri Banki Koper:
    SI56 1010 0005 3561 455
  • BIC/SWIFT koda banke: BAKOSI2X