Konferenca EULITA 2025 je dosegla svoj namen.
Prinesla je pomembne skupne ugotovitve in usmeritve, ki so ključne za izvajalce, uporabnike in naročnike sodnotolmaških in prevajalskih storitev.
Konference so se udeležili vodilni predstavniki 30 strokovnih društev prevajalcev in tolmačev ter predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije in drugih ustanov iz 21 držav. Razpravljali smo o uporabi umetne inteligence pri prevajanju in tolmačenju, zlasti pri delu v pravnem okolju. Z izmenjavo mnenj vrhunskih strokovnjakov in izkušenih praktikov smo prišli do pomembnih skupnih stališč, izpostavili nevarnosti in izzive prelahkotne uporabe umetne inteligence ter nakazali smernice za nadaljnje ukrepanje, iskanje rešitev in vzajemno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov na državni ravni in ravni EU.
Konferenco sta pozdravila dekan Pravne fakultete prof. dr. Miro Cerar in državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Milan Brglez. Dr. Miro Cerar je v nagovoru poudaril pravno in etično razsežnost umetne inteligence, ki pa človeške inteligence ne more nadomestiti. Nujno potrebno se mu zdi tesnejše sodelovanje med sodniki, odvetniki ter sodnimi tolmači in prevajalci. Dr. Milan Brglez je dodal, da prinaša umetna inteligenca, poleg novih priložnosti, tudi številne nevarnosti. Vloga pravnih prevajalcev in tolmačev je zato nenadomestljiva pri premoščanju ovir v komunikaciji in medsebojnem sporazumevanju, saj omogoča pošteno, transparentno in dobro argumentirano obravnavo ter odločanje v sodnih postopkih.
KLJUČNE UGOTOVITVE
1. Umetna inteligenca je naša realnost. Moramo jo spoznati in se jo naučiti uporabljati. Pri tem se moramo zavedati, da je umetna inteligenca zgolj orodje in mora orodje tudi ostati, je poudarila Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA!
S skokovitim napredkom umetne inteligence je v širši javnosti prevladalo pretirano navdušenje nad njenimi zmogljivostmi. Njena uporaba se je razbohotila, saj v njej mnogi vidijo priložnost za nadomestitev prevajalcev in tolmačev, s čimer naj bi pohitrili proces dela in bistveno znižali stroške prevajanja in tolmačenja. Vendar so rezultati nekritične uporabe umetne inteligence v nekaterih okoljih že pokazali zobe s katastrofalnimi posledicami.
2. Prevodi, generirani s pomočjo UI, namreč niso zanesljivi. Posebej rizična in občutljiva na napake so področja prevajanja in tolmačenja v sodnih in administrativnih postopkih, na področju gospodarskih in političnih odnosov, v zdravstvu in še kje.
Nekatera tveganja v vsakdanjem življenju lahko sprejemamo, v okoljih kot so pravno, administrativno ali zdravstveno, pa mora biti odnos do sprejemanja tveganj strožji, saj tu ni prostora za napake. V občutljivih okoljih se moramo zavedati t. i. sindroma zastrupljenega piškota. Če vemo, da je morda kak piškot v škatli zastrupljen, se nobenega ne dotaknemo.
Katja Kolman iz Agencije EU za temeljne človekove pravice (FRA) opozarja, da je potrebno biti pri sodnih in administrativnih postopkih skrajno previden in kritičen, saj predstavlja raba UI visoko potencialno tveganje za kršitev temeljnih človeških pravic.
Umetna inteligenca je dobrodošla zgolj pri prevajanju za splošno rabo in površinsko razumevanje, saj ne zagotavlja natančnosti. Za prevajanje in tolmačenje
v pravnih in administrativnih okoljih pa tehnološko še ni dozorela. Umetna inteligenca ne zmore zaznati vseh razsežnosti komunikacijskih situacij. Dela nedopustne napake. Nedosledno uporablja terminologijo, ne prepoznava večpomenskosti besed, zaporedja časov, povezav med besedami in stavki, ne zagotavlja zaupnosti podatkov, ni zmožna navezovanja in sklicevanja na predhodna, že obstoječa pravna besedila, kar je v pravnih prevodih ključno. Umetna inteligenca ne razume metajezika, čustev, ne loči med dobesednimi in prenesenimi pomeni, ne prepozna metaforične rabe jezika, nepravilno razčlenjuje povedi in večbesedne stavčne strukture, kar vse bistveno vpliva na pomen. Lahko generira celo halucinacije in izmišljotine.
Orodje UI tudi ne zmore upoštevati značilnosti govorjenega jezika, ki se bistveno razlikuje od pisnih besedil. Ne razume in ne prepozna različnih posebnosti govorjenja, govorice telesa in čustvovanja, kar vse je zelo pomembno za razumevanje sporočilnosti povedanega. Ta pomanjkljivost UI je še posebej kritična pri ranljivih skupinah – otrocih, mladostnikih, beguncih, ljudeh s posebnimi potrebami, saj predstavlja visoko potencialno tveganje za kršitev njihovih temeljnih človekovih pravic.
3. Človeške inteligence ne more in ne sme nadomestiti stroj.
Človeški nadzor je ključen! Potrebna je regulacija področja.
Navdušenje nad prevodi, ki jih generira UI, je že začelo upadati. Kvaliteta UI prevodov je namreč vse bolj zaskrbljujoča, saj umetna inteligenca že črpa iz korpusov prevodov, ki jih je sama ustvarila. Model tako že uničuje, požira samega sebe, ugotavlja Ingemar Strandvik. Absolutno nujno je, da ima zato nadzor v svojih rokah vedno človek, kajti obstaja velika verjetnost, da bodo nekateri z UI generirani prevodi ali tolmačenja napačni.
KLJUČNE USMERITVE
1. Javnost, uporabnike in naročnike prevajalskih in tolmaških storitev je potrebno vzgajati in usposabljati za kritično uporabo umetne inteligence ter jih ozaveščati tako o njenih prednostih kot o pomanjkljivostih in usodnih nevarnostih.
2. Prevajalci in tolmači so se dolžni stalno usposabljati in si pridobivati veščine, kako uporabiti prednosti umetne inteligence v svoj prid. Hkrati morajo začeti prevzemati novo, menedžersko vlogo nadzorovanja, ocenjevanja kakovosti rezultatov UI ter aktivnega sodelovanja z razvijalci programske opreme in uvajalci tehnologije UI na posamezna področja, z zakonodajalci ter pravnimi strokovnjaki.
3. Poklicna združenja prevajalcev in tolmačev (EULITA, FIT Europe) morajo v Evropi sodelovati in se angažirati pri nadzoru aktivnosti, oblikovanju jasnih smernic. Prispevati morajo čimveč relevantnih informacij in aktivno sodelovati v dialogu z vsemi deležniki, sicer obstaja tveganje, da bi vrzeli v EU zakonodaji lahko neprimerno izkoristili ponudniki UI tehnologij.
